Krajinski park

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline, ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo. Krajinski park Strunjan je bil najprej razglašen leta 1990 z odlokoma občine Piran in Izola. V skladu s spremembo zakonodaje in odločbami Zakona ohranjanju narave je občinska odloka v letu 2004 nadomestila Uredba Vlade Republike Slovenije.
Območje parka obsega celoten Strunjanski polotok, od Simonovega zaliva do izliva Strunjanskega potoka (Roje) vključno s 200-metrskim pasom morja, notranjim delom Strunjanskega zaliva, Strunjanskimi solinami in z laguno Stjužo. (povzeto www.parkstrunjan.si)
Oljke imamo posajene v samem jedru krajinskega parka, na Ronku s pogledom na Tržaški zaliv in v Strunjanu med laguno in drevoredom pinij (Strunjanski drevored je zaščiten in ima status naravnega spomenika). S parkom smo tudi rastli, saj smo prve oljke posadili v začetku devetdesetih, ko je ideja in sam park nastal.

Turistično obiranje

Oljka je lahko turističen produkt. Turistično obiranje smo začeli v začetku devetdesetih v sodelovanju s Hoteli Morje in kasneje nadaljevali s turistično agencijo TOPtours in sedaj z Mtours. V dvournem programu goste seznanimo z našim delom v oljčniku, povabimo jih, da se tudi sami preizkusijo kot obiralci oljk in oberejo oljke v »baligo« (predpasnik za obiranje oljk). Gostinci  iz hotela Belvedere in Riviera  poskrbijo za pravo istrsko »marendo«, v kateri ne manjka mediteranske gastronomije in kozarec tipičnega istrskega Refoška ali Malvazije. Novim obiralcem podelimo posebno diplomo »ročnega obiralca oljk Slovenske Istre«.

Oljka županov

Oljka županov je bila posajena leta 1989 na Ronku in raste na mejni črti med Izolo in Piranom. V letu 1994 so oljko prvič obirali župani Izole, Kopra in Pirana. Že v naslednjih letih (1996) je oljki dal ime prof. dr. France Adamič (Oljka županov), spominsko ploščo z imenom oljke pa je v letu 1998 odkril Milan Kučan (kot  predsednik RS). Oljka še danes opravlja svoje poslanstvo, ki je v spodbujanju oljkarjev, da začno z obiranjem v primernem času. Na to jih vsako leto v začetku oktobra spomnijo župani obalnih mest z gosti. Teh pa v minuli letih ni bilo malo (predsednik mednarodnega sveta za oljkarstvo Fausto Luchetti, izvršni direktor COI Ahmed Tousani, ministri Vlade RS, ambasadorji, poslanci, predsedniki zbornic, župani slovenskih občin, župani iz sosednjih občin iz Italije in Hrvaške.....).

Od kod ime ALELA

ALELA je eden od dveh ali več oblik DNK sekvence posameznega gena. Izhaja iz Grške besede /Allelos/, ki pomeni obojestranski. ALELA v našem primeru pa sledi imenu sina (AL) in hčerke (ELA) v skupno blagovno znamko ALELA. Sledimo tudi staremu izročilu, da starši posadijo oljke za svoje otroke (saj naj bi oljka potrebovala toliko let, da pride v pravo rodnost). Izročilo smo nadgradili še z drugimi zvrstmi, ki smo jih poimenovali po vnukih  Alela – TIAN ( sorte Leccino, Arbequina, Istrska belica, Pendolino), Alela – LEON (sorte Leccino, Ascolana tenera, Istrska belica).  Za spodbudo in zahvalo nonam, kot stalnim in pridnim obiralkam pa smo pripravili še zvrst Alela – NONI (Istrska belica in Buga).

Oljka slovenskih tajnic

Ob 10. obletnici Društva slovenskih tajnic so ob kongresu, ki je bil v Portorožu leta 2003, posadile v Strunjanu oljko. Ob tem pa so v sondo, ki so jo posebej za ta dogodek izdelali v Cimosu vložile sporočilo. V sadilno jamo so tako položile najprej sondo in nanjo posadile oljko sorte Istrska belica v spomin na deseto obletnico društva in simboliko zaupanja in profesionalnosti lika tajnice (kar ponazarja sporočilo v sondi), ki bo morda nekoč prišlo na dan. Vemo, da je oljka večno drevo (poznani so primeri oljk starih preko 2000 let) in skrivnost bo takrat zagotovo imela še poseben čar...